Luk 19 | SloChraska | STEP | In pride v Jeriho in gre skozi mesto.

Luke 19

19. Poglavje

1 In pride v Jeriho in gre skozi mesto. 2 In glej, mož, po imenu Zahej, in ta je bil višji cestninarjev in je bil bogat, 3 in rad bi bil videl Jezusa, kdo da je, pa ni ga mogel spričo množice, ker je bil majhne postave. 4 In poteče naprej in spleza na murvovo smokvo, da bi ga videl, ker je imel tod mimo iti. 5 In Jezus, ko pride na to mesto, se ozre gori ter mu reče: Zahej, pojdi hitro doli! kajti danes moram ostati v tvoji hiši. 6 In hitro zleze doli in ga radosten sprejme. 7 In ko to vidijo, godrnjajo vsi, govoreč: K človeku grešniku gre gostovat! 8 Pristopi pa Zahej in reče Gospodu: Glej, polovico premoženja svojega, Gospod, dajem ubogim, in če sem koga kaj ukanil, povrnem mu četverno. 9 Jezus pa mu reče: Danes je prišlo zveličanje tej hiši, ker je tudi ta sin Abrahamov. 10 Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar se je bilo izgubilo. 11 Ko so pa to poslušali, pristavi in jim pove priliko, zato ker je bil blizu Jeruzalema in so mislili, da se zdajci prikaže kraljestvo Božje. 12 Reče torej: Človek imenitnega rodu je šel v daljno deželo, da prejme zase kraljevo oblast in se zopet vrne. 13 In pokliče deset hlapcev svojih ter jim da deset mošenj ^{▼▼Dobesedno: min. Srebrna (hebr.) mina velja po našem 148 kron.} in jim reče: Kupčujte, dokler se ne vrnem. 14 Meščani njegovi so ga pa sovražili, ter pošljejo poslance za njim in sporoče: Nočemo, da bi nam ta kraljeval. 15 In zgodi se, ko je bil kraljevo oblast prejel in se je vrnil, da veli, naj mu pokličejo tiste hlapce, ki jim je bil dal srebra, da bi zvedel, kaj je kdo prikupčeval. 16 In pride prvi in reče: Gospod, mošnja tvoja je pridobila deset mošenj. 17 In reče mu: Dobro, vrli hlapec! ker si bil v najmanjšem zvest, imej oblast nad desetimi mesti. 18 In pride drugi, rekoč: Gospod, mošnja tvoja je napravila pet mošenj. 19 In tudi temu reče: Tudi ti bodi nad petimi mesti! 20 In drugi pride in reče: Gospod, glej, tu je mošnja tvoja, ki sem jo imel v prtu spravljeno. 21 Kajti bal sem se te, ker si oster človek: jemlješ, česar nisi položil, in žanješ, česar nisi posejal. 22 Pa mu reče: Po tvojih besedah te bom sodil, hudobni hlapec! Vedel si, da sem oster človek in jemljem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal: 23 zakaj torej nisi dal srebra mojega v menjalnico? In jaz bi ga bil ob prihodu svojem prejel z obrestmi! 24 In reče zraven stoječim: Vzemite mu mošnjo in dajte tistemu, ki ima deset mošenj. 25 In mu reko: Gospod, saj jih ima deset. 26 Pravim vam, da vsakemu, kdor ima, se bo dalo, a kdor nima, se mu vzame tudi to, kar ima. 27 A tiste sovražnike moje, ki niso hoteli, da bi jim kraljeval, pripeljite sem in jih posekajte pred menoj. 28 In ko je to povedal, se odpravi naprej, gredoč gori v Jeruzalem. 29 In zgodi se, ko se približa Betfagi in Betaniji pri gori, ki se imenuje Oljska, da pošlje dva izmed učencev svojih, 30 rekoč: Pojdite v vas, ki je nasproti, v kateri, ko vnideta, najdeta žrebe privezano, na katero ni še nikoli noben človek sedel: odvežita ga in pripeljita sem. 31 In če vaju kdo vpraša: Zakaj ga odvezujeta? povejta mu tako: Gospod ga potrebuje. 32 In poslanca odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel. 33 Ko pa žrebe odvezujeta, jima reko gospodarji njegovi: Kaj odvezujeta žrebe? 34 Ona pa rečeta: Gospod ga potrebuje. 35 In pripeljeta ga k Jezusu; in polože svoja oblačila na žrebe ter posade nanje Jezusa. 36 Ko pa jezdi, pogrinjajo svoja oblačila na pot. 37 In ko se že bliža pobrežju Oljske gore, začne vsa množica učencev radostna Boga hvaliti z močnim glasom za vse čudeže, ki so jih videli, 38 govoreč: Blagoslovljen kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem! Mir na nebu in slava na višavah! 39 In nekateri farizeji izmed množice mu reko: Učenik, posvari učence svoje! 40 In odgovori in jim reče: Pravim vam, če ti umolknejo, vpilo bo kamenje. 41 In ko se približa in ugleda mesto, se razjoka nad njim 42 in reče: Ko bi pač tudi ti spoznalo, vsaj v ta dan svoj, kaj je za mir tvoj! Ali sedaj je skrito očem tvojim! 43 Kajti pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; 44 in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano. 45 In ko pride v tempelj, začne izganjati tiste, ki so v njem prodajali, 46 rekoč jim: Pisano je: Dom moj je dom molitve, a vi ste naredili iz njega jamo razbojniško. 47 In učil je vsak dan v templju; a višji duhovniki in pismarji in prvaki ljudstva so iskali, da bi ga pogubili, 48 pa niso našli, kaj bi mu storili: zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo, poslušajoč ga.